Mahn

Z early life in usposabljanje Viktora Vasarelyja

Rodjen kot Károly Vaszary 9. april 1906 v Péčsu na Madžarskem, je se človek, ki bo kasneje postal znan kot Victor Vasarely, svoj pot začel v povsem drugačnem področju. Leta 1925 se je odhodil v hodnike Univerze Eötvös Loránd v Budimpešti, kjer je študiral medicino. Logika človeškega telesa in znanstveni razporedi so dve leti zajemali njegov čas, vendar je močna privlač vizualnega izražanja končno prevladala. Do leta 1927 je zapustil medicinske študije, da bi se posvetil študiju tradicionalne akademske slikarstva na Akademiji Podolini-Volkmann.

Njegovo usposabljanje se je nadaljevalo, ko se je preselil v műhely Sándora Bortnyika. Ta delavnica je bila prostor, kjer so se zakoreninili principi gibanja Bauhaus, ki se je osredotočalo na stik funkcionalne oblikovosti in geometrijske abstraktnosti. Tukaj se je fokus premaknil v smeri strukturnega in sistematičnega. Pouka, pridobljena v teh studiojih, je postavil temelje za njegovo kasnejše raziskovanje načinov, kako oblike in barve vstopujejo v interakcijo z oko.

Razvoj edinstvenega vizualnega jezika

Med letoma 1929 in 1944 se je Vasarely posvečal grafičnemu delu, v katerem je skozi obdobje eksperimentiral z interakcijami med svetlobo, senco in preprostimi oblikami. Njegovo zgodnje grafično obdobje je prineslo dela, kot sta Chess Board (1935) in Girl-power (1934), vendar je v letu 1937 ustvaril tudi znamenito del Zebras. Ta dela razkrivajo njegovo naraščajoče zanimanje za to, kako gledalec dojemljamo ploščato površino, hkrati ko se je odklonil od tradicionalnega slikarstva in se usmeril v bolj strukturiran, grafičen pristop.

Od leta 1944 do 1947 se je njegova umetniška smer spremenila. Skozi svoje delo je prehodil skozi številne sloge, vključno s kubističnimi, futurističnimi, ekspresionističnimi, simbolističnimi in surrealističnimi pristopi. Sčasaj pa je te eksperimente presegli, ko je iščal bolj natančen način za organizacijo prostora. Ta iskanje nove logike ga je vodilo do objave njegovega Rumene manifeste. Njegovo del se je začelo oddaljevati od individualnega izražanja in se namesto tega osredotočilo na mehaniko vida, kar je s svojo sistematično metodologijo končno utrdil njegovo pozicijo vodilne figure Op art gibanja.

Tehnika in mojstrstvo optične iluzije

Vasarelyjev pristop temelji na sistematični uporabi geometrije, ki v gledalcu sproži fizično odzivnost. Za ustvarjanje oblike ni zanaikal na tradicionalne vire svetlobe ali klasično chiaroscuro tehniko. Namesto tega je uporabil sofisticirano igro visokokontrastnih pigmentov, da bi simuliral globino in gibanje. Z manipulacijo gostote barv je uspel prevarati oko, ki na ravni površini zaznava izstopljanje ali vdrganje prostora. Ta metoda spremeni statično površino v prostor, ki se zdi nabreza ali se umika.

Njegova metoda, ki jo je imenoval vizualna kinetika ali plastique cinétique, vključuje natančno razporeditev oblik. Za izdelavo teh iluzij je izkoriščal teksturne učinke, perspektivo, senco in svetlobo. Delo pogosto temelji na načinu, kako oko interpretira ritmično, notranjo žarenje, namesto na zunanjo osvetlitev. Skozi uporabo mrež in matematičnih načel je ustvaril občutek vizualne vibracije in vrbajočih učinkov. Rezultat je občutek gibanja, ki obstaja izključno v percepciji gledalca.

Natančnost njegove tehnike je očitna v tem, kako obravnava barvo in linijo za ustvarjanje arhitekturne globine. V delih, kot je Torony-Nagy, preplet oštrih belih linij z globokimi modrimi in smarodne zelenimi barvami ustvarja ritmično optično vibracijo. Ti elementi sodelujejo pri ustvarjanju občutka pulzirajoče svetlobe. Te orodje je uporabljal, da bi se premaknil izven preproste reprezentacije in se namesto tega osredotočil na mehaniko tega, kako vidimo.

Ključna dela in dosežki

Leta 1937 je ustvaritev dela Zebra označila pomemben prelom v smeri tistega, kar mnogi velja za najranije primere Op Art umetnosti. To delo se je odmaknilo od tradicionalne reprezentacije in se namesto tega osredotočilo na način, kako oko interpretira preproste oblike. Do šestdesetih let prejšnjega stoletja so njegovi eksperimenti z ritmom in svetlobo dosegli svoj vrhunec v delu Torony-Nagy iz leta 1969. To dzieło uporablja štiri stilizirane vire in visoko kontrastno paleto modrih, zelenih in oranžnih barv, da ustvari občutek notranje blesti. Kompozicija se opira na prepletenje belih črt in gostoto barv, kar povzroča iluzijo, da se ravna površina pulzira in se oddaljuje.

Njegov zanimanje za gibanje se je razširilo v tridimenzionalni prostor in vsakdanešnje predmete. Zasnoval je Georges Pompidou, velik kinematični objekt, ki je njegove vizualne teorije integriral v fizično, gibno obliko. Ta zanimanje za praktično uporabo njegove geometrije je vodilo tudi do sodelovanja z Rosenthal Studio Linie. To partnerstvo je prineslo serijo posode Suomi, ki je s svojo omejeno serijo 500 izdelkov prinesla njegove geometrijske vzorce v domov.

• Zebra (1937)
• Torony-Nagy (1969)
• Serija posode Suomi

Ustanovitev Fondation Vasarely

Leta 1966 je Victor Vasarely začel proces ustanavljanja Fondation Vasarely. Ta projekt je bil zasnovan na njegovih specifičnih idejah o konceptu »umetnosti za vse« in njegovi viziji »mestja prihodnosti«. Želel je ustvariti prostor, ki se bo premaknil izmej traditionale izkušenje galerij in odražal te principe. Fizikalna gradnja zgradanja se je začela leta 1973.

Fondacija je bila uradno odprta 14. februarja 1976 v Aix-en-Provence v Franciji. Prostor je bil zasnovan tako, da bi gostil njegova dela in promoviral njegove teorije o tem, kako bi lahko umetnost in urbanistično načrtovanje vstopila v interakcijo. Sama arhitektura prostora je bila del te vizije, saj je bila zasnova zgradanja namenjena temu, da bi javnost doživela njegove geometrijske oblike na način, ki ga je predvidel.

Trajni dediščevo in globalno priznanje

Doseg njegovega vizualnega jezika se je razprostiral daleč 넘어 zidov galerij. Njegove vzorci in geometrijske strukture so našli svojo pot v teksture vsakodnevnega življenja, kjer so vplivali na linije mode, načrte notranjega oblikovanja in logiko grafičnega oblikovanja. Tudi zgodnja razvojna obdobja računalniške grafike nosijo pečat njegovega sistematičnega pristopa k obliki in dojemanju. Njegove ideje niso bile omejene na platno; prestopile so v funkcionalni svet predmetov in v digitalne strukture, ki so sledile.

Leta 1982 je njegovo del potovalo v vesolje, ko so serigrafije bile vključene na bord franco-sovjetskega letalnika Salyut 7. Ta trenutek je izpostavil globoko povezavo med njegovo matematično natančnostjo in širšimi človeškimi prizadevanji raziskovanja neznanega. Victor Vasarely je ostal osrednja figura sodobne umetnostne zgodovine vse do svoje smrti v Parizu, v Franciji, 15. marca 1997.

Kje si danes lahko ogledate njegova dela

Slediti fizični prisotnosti njegovih del zahteva potovanje skozi več lokacij v Franciji in na Madžarskem. V Aix-en-Provence v Franciji se v Fondaciji Vasarely nahaja značilen del njegovega umetniškega opusa. Ta muzej je ustanovil sam avtor, da bi promoviral svoje ideje o umetnosti za vse. Prostor je organiziran v sedem šestokotnih celic, od katerih je vsaka široka 14 metrov in visoka 11 metrov, zasnovanih za prikaz štirideskeh velikih del, ki merijo 6 x 8 metrov.

Njegova prisotnost na Madžarskem je skozi posvečene prostore prav tako opazna. Muzej Vasarely se nahaja v Péčsu, mestu njegovega rojstva. V Budimpešti, v palači Zichy v Óbudi, pa se nahaja še Muzej Vasarely. Te lokacije omogočajo neposreden srečanje s geometrijskimi oblikami in optičnimi učinki, ki so opredelili njegovo delo. V Franciji je še ena lokacija za njegovo umetnost Muzej Vasarely v palači Saint-Firmin v Gordes.

Poleg teh specifičnih muzejov se njegov vpliv ugotavlja v različnih institucionalnih zbirkah. Nekatere njegove kompozicije so shranjene v Muzeju likovnih arts v Bilbauu, druge pa so del zbirk v Mednarodni bančni odbor za razvoj v Washingtonu, D.C., in v Muzeju sodobne umetnosti Bechtler v Charlotte. Te razpršene lokacije zagotavljajo, da ostajajo njegovi vizualni eksperimenti dostopni različnim občodijam.

• Torony-Nagy
• Pal-Ket
• Kaglo II
• Vega 1