Polimat besedne umetnosti in slikarstva
William Hazlitt je bil izjemna oseba, ki je s svojo intelektualno globino presegala okvire enega področja; bil je angleški esejist, dramaturg, književni kritik, slikar, družbeni komentator in filozof. V zgodovini angleškega jezika velja za enega največjih kritikov in esejistov, ki so mu v veličastnosti stoji na tikme takšnih znamenitihic, kot sta Samuel Johnson in George Orwell. Vendar njegova dediščina ne nakazuje le na literarno moč, temveč je bil priznan tudi kot vrhunski umetnostni kritik svojega časa, ki je z globokim vpogledom v dušo umetnosti razširil razumstvo svoje dobe.
Njegova umetnostna pot se je začela z delom itinerantnega slikarja, ki je z močno voljo prehodil skozi različne izkušnje. Pod vodstvom svojega brata Johna, ki je bil portretni slikar, je William Hazlitt začel oblikovati svojo vizijo portretov, v katerih je včasih oživljal temni in dramatičen slog Rembrandta. Njegova umetnost je bila tako globoka in tehnično dovršena, da je Kralniška akademija sprejela portret njegovega očeta za svojo prestižno razstavo. Leto 1802 pa je potovanje v Pariz, kjer je v muzeju Louvre kopiral dela starih mistrov, njegovo umetniško razumevanje še dodatno poglobilo in oblikovalo.
Literarna in filozofska raziskovanja
Hazlittovo intelektualno življenje je bilo nepretršeno iskanje resnice skozi globoko študijo razmišljalcev in objavo številnih ključnih del, ki so oblikovala njegovo miselnost:
- An Essay on the Principles of Human Action: Being an Argument in favour of the Natural Disinterestedness of the Human Mind (1805)
- Free Thoughts on Public Affairs (1806)
- The Eloquence of the British Senate (1807)
- A New and Improved Grammar of the English Tongue (1809)
- Table-Talk
- Characters of Shakespear's Plays (1817)
Kot novinar je z močnim prtom prispeval k pomembnim periodikom, kot so The Examiner, The Morning Chronicle in The Edinburgh Review. Njegovo pisarje, polne analitične ostrine in empatije, so obdajale širok spekter tem, od Shakespeareja in Miltona do kompleksnih političnih in družbenih kritik, ki so še danes odmevale v razmišljanju o človeški naravi.
