Mladost, družina in izobraževanje
Wilhelm Koller se je rodil leta 1829 v Olomoucu. Rasil je kot sin in dedič Wilhelm (Baron von) Koller, človek, ki je upravljal proizvodnjo v Dunajskem in zbiral pomembno zbirko umetnosti. To okolje mu je že od najtistih let zagotavljalo vzdušje vzpostavljenega okusa in materialne stabilnosti.
Njegov formalni izobraževalni proces se je začel v Dunaju, kjer je na Akademiji za likovne umetnosti študiral slikarstvo. Pod vodstvom Ferdinanda Georga Waldmüllera je v avstrijski prestolnici osvajal tehnične osnove tega krafta. Po teh začetnih letih se je presel v Düsseldorf, kjer je od leta 1851 do 1855 nadaljeval svoje študije. Ta obdobje v Nemčiji mu je omogočilo, da je čez specifične vplive dülseldorfske šole izpopolnil svoj umetniški izraz na platnu.
Življenje in dejavanje v Belgiji in Franciji
Po obdobju v Düsseldorfu se je Wilhelm Koller preselil v Antverp, kjer je ostal vse do leta 1859. Ta obdobje v Belgiji je predstavljalo ključno prehodno fazo proti tem tematikam, ki bodo oblikovale velik del njegove poznega dela. Sčasoma se je preselil v Bruselj, kjer je yaşamal v četrtih Schaarbeek in Sint-Joost-ten-Node. Med svojim bruseljskim življenjem je postal član freemasonske lože. Njegovo domače življenje se je prav tako ukoreninilo v tem delu Evrope; 23. avgusta 1866 se je v Heemstede porodil Henriette Roos. Par je imel tri časte, ki so se vsi rodili v Belgiji.
Okoli leta 1869 se je njegovo življenje usmerilo v smeri Pariza. Tam je preživel velik del svojega časa, preden se je vrnil v Bruselj. Njegovo nenehno premikanje med temi mestoma je odražalo življenje, ki ga je preživel v središčih evropske umetnosti in družbenih krogov. Sčasoma je pridobil belgijsko državljanstvo, kar je bila zadnja močna vez z deželo, kjer je si ustvaril dom in družino. Njegova pot se je končala na podeželski cesti v bližini Nancyja, v okoliščinah, ki so še vedno ovite z nejasnostjo.
Umetnijski slog in tematika
Wilhelm Koller je svojo pozornost usmeril v zgodovinsko slikarstvo in žanrske scene, kjer je svoja inspiracijo iskal v globokih temah srednjovečja in Renesanse. Njegov čoprstni poteh je bil tesno povezan z historicistično-neomanieristično slogom, kjer so prednost imeli drobni detajli oblačil in tekstur tkanin. Barve je obdeloval z izjemno tehnično veščitostjo, pri čemer se je osredotočal na intimen dialog med svetlobo in pigmentom znotraj teh zgodovinskih okolij.
Velik del njegovega dela je bil zasnovan na motivih burgundskega Nizozemske. Sčasno je posvečal veliko časa tudi slikanju scen iz življenja slavnega slikarja, ki njego ime nosi Albrecht Dürer. Te teme so mu omogočile, da je skozi natančen in barvno usklajen vidik raziskoval bogate teksture minulega obdobja. Njegove kompozicije so pogosto zahtevale blisko opazovanje specifičnih oblačil in predmetov, ki so definirali epoko, ki jo je želel prikazati.
- Albrecht Dürer, ki ga ob delu obišče cesar Maksimilij
- Gospa s papagajem
- Farewell 1864
Nagrade in pozne leta
Uznajanje njegove umetnosti se je izrazilo skozi številna uradna častila, ki jih je pridobil skozi svoje življenje v Evropi. Na salonu v Bruselu leta 1872 je bil vstopil v viteški red Leopolda. Nekaj let pozneje, leta 1874, je prejel tudi viteški red Franza Jožefa. Te razlike so označile obdobje njegove uveljavljene prisotnosti v umetniških krogih tistega časa.
Kako se je njegovo življenje razvijalo, se je krepela tudi njegova povezanost z izbrano domovijo, kar je končno privedlo do pridobitve belgijske državljanstva. Svoje zadnje leta je preživel med gibanjem med Parizom in Brusom, živeč v četrtih, kot sta Schaarbeek in Sint-Joost-ten-Node. V tem obdobju je bil tudi član freemasonske lože. Njegova pot se je končala leta 1884 na podeželski cesti v bližini Nancyja, v okoliščinah, ki ostajajo nejasne.
